Francozi to znajo!

Francoski odnos do kulinarike je še najbolje opisal dramatik Jean Anouilh: »V Franciji so poroke, krsti, dvoboji, pogrebi in celo diplomatski spori le pretveza za dobro večerjo.«

• In v resnici Francozi namenijo hrani veliko pozornosti. Čeprav jih je vse hitrejši način življenja (vsaj v mestih) prisilil, da svoje kosilo skrajšajo, si zanj še vedno vzamejo dobro uro. Tako kosilo kot večerja ponavadi obsegata tri hode.

• Francoska kuhinja velja za eno najboljših in najbolj zdravih na svetu, zaradi velikosti in raznolikosti države pa je zelo pestra. Kljub raznolikosti pa veljajo sir (Francozi jih poznajo več kot 400 vrst), kruh in charcuterie (suho, dimljeno ali kako drugače predelano meso) za nekakšno »sveto trojico« francoske kuhinje.

• Najbolj znani francoski sladici, priljubljeni po vsem svetu, sta francoski rogljiček (croissant) in palačinka (crêpe), ki je francoska nacionalna jed. S slednjo je povezana tudi vraža, ki pravi: če ti uspe vreči palačinko v zrak in jo ujeti v ponev, ki jo držiš v levi roki, medtem ko imaš v desni roki zlat kovanec, potem vse leto ne boš imel težav z denarjem.

• Ob hrani si Francozi pogosto privoščijo kozarček vina. Francija je sicer največja pridelovalka vina na svetu, pa tudi edina pridelovalka šampanjca, saj je tako lahko poimenovano le peneče vino, pridelano v pokrajini Champagne.

• V Franciji naj bi vsak dan izšli dve novi kuharski knjigi, Pariz pa je mesto, ki na lestvici prestižnih restavracij z Michelinovimi zvezdicami zaseda drugo mesto.

• Enega najbolj znanih stavkov, povezanih s hrano, je izrekla francoska kraljica Marija Antonieta. Ko so ji povedali, da ljudstvo nima kruha, je nonšalantno odvrnila: »Pa naj jedo potico.« oz. v francoskem originalu brioš.

Na jezikovnih tečajih v Linguli sicer ne bomo pripravljali francoskih dobrot, bomo pa zato spoznali osnovno besedišče na področju hrane in pijače ter se naučili naročanja v gostilni.