Okusna francoska znamenitost
Francozi slovijo po številnih kulinaričnih dobrotah; če še niste poskusili žabjih krakov (les cuisses de grenouilles), ostrig (les huîtres) ali polžev (les escargots) na francoski način, pa si prav gotovo večkrat odrežete košček hrustljave sveže pečene štruce francoskega kruha oziroma bagete (la baguette). Pred prihodom na tečaj francoščine si vsekakor privoščite kakšen kos, da ne boste postali lačni, ko bo med šolsko uro beseda nanesla na to francosko kulinarično znamenitost.
Slastna, hrustljava, zapečena … palica?!
Poimenovanje za to nadvse popularno podolgovato francosko štruco pravzaprav izvira iz njene oblike – bageta ji ni le podobna, ampak beseda baguette v francoščini tudi zares pomeni »dolga, tanka palica ali šiba«. Prvič se je kruh (le pain) v obliki dolge podolgovate palice na francoskih tleh pojavil pred 200 leti. V 19. stoletju so v Evropi divjale številne vojne (la guerre) in po legendi naj bi Napoleon za svojo vojsko zaradi lažjega prenašanja (kar v žepih!) predpisal njeno tipično obliko, ki se je ohranila do danes.
Ni pomembna samo dolžina!
Množična proizvodnja baget se je začela šele v 20. stoletju, leta 1993 pa so celo izdali odlok, ki strogo določa njihovo pravilno pripravo. Prava bageta je od 55 do 65 centimetrov dolga, od 250 do 300 gramov težka in vsebuje do 18 gramov soli (le sel) na vsak kilogram moke (la farine), poleg vode in kvasa seveda.
30 milijonov na dan
Danes jo pečejo v več kot 26.000 pekarnah (les boulangeries) po vsej Franciji, v povprečju pa si vsak Francoz privošči polovico te štruce na dan (pred stotimi leti je bilo povprečje pri treh bagetah na dan!).
Različna imena
Ste vedeli, da ima bageta še druga imena? V francoski regiji Alzaciji-Loreni (Alsace-Lorraine) ji pravijo »pariška bageta« (la baguette de Paris), v Belgiji in Kanadi pa kar »francoski kruh« (le pain français).
Ne okus, ampak vonj!
Francozi pravijo, da je za kakovostno bageto odločilen aromatičen vonj in ne toliko okus, kot bi si morda sprva mislili. Kakovostno bageto odlikuje vonj (l’arôme) po karameli, ki ga je mogoče zaznati v njeni zapečeni rjavi skorjici, medtem ko sredica aromatično spominja na mleko (le lait). Zgolj kanček kemije, francoske kulinarične tradicije in spretnost peka so recept, da se kvašen kos testa spremeni v pravi posladek.
Pravo bageto lahko v domači kuhinji poustvarite le po pristnem francoskem receptu, ki pa ga boste po nekaj urah tečaja francoščine zlahka razumeli.