Aller ou venir, telle est la question
Učenje francoščine je pogosto povezano z dilemo, katero besedo uporabiti. Glagola aller (iti) in venir (priti) se v francoščini ne uporabljata popolnoma enako kot v slovenščini. Največkrat se zmotimo v primerih, ko bi v slovenščini uporabili iti, v francoščini pa je treba rabiti venir (priti). Nekaj zgledov:
- Tu vas au cinéma? Greš v kino? (brez mene, zgolj vprašanje)
- Tu viens au cinéma? Greš v kino? (z mano, povabilo)
- Vous allez chez moi? Greste k meni domov? (mene ni tam)
- Vous venez chez moi? Pridete k meni domov? (jaz sem tam, povabilo)
Za uporabo enega ali drugega se ne odločamo samo s stališča govorečega, marveč glede na sogovornika. Aller uporabljamo, ko želimo izraziti odhod drugam, z drugimi ljudmi, distanco. Z venir pa izražamo idejo približevanja, spremljanja.
- Antoine: Tu viens au bar? (z mano; povabilo)
- Brigitte: Non, je vais au théâtre avec Marie. (brez tebe)
- Antoine: Et après, vous venez au restaurant? (z mano)
- Brigitte: Non, on va à la pizzeria. (brez tebe)
- Antoine: Alors elle va avec toi? (in ne z osebo, ki govori)
- Brigitte: Oui, elle vient avec moi. (z osebo, ki govori)
Zanimivost: majhne razlike pri rabi teh dveh glagolov obstajajo tudi med jeziki iz iste, torej romanske jezikovne skupine.