Tečaj francoščine je priložnost za pogovor o številnih zanimivih temah, med katerimi so tudi zgodovinske osebnosti. Eden izmed najbolj znanih francoskih kraljev je zagotovo Ludvik XIV., ki si je nadel ime Sončni kralj, kot kralj Francije in Navare pa je vladal od leta 1643 do svoje smrti leta 1715.
Ludvik XIV. s svojimi potomci.
Do prestola pri štirih letih!
Ludvik XIV. je prestol kralja Francije in Navare zasedel, ko je imel šele 4 leta in osem mesecev, po smrti očeta Ludvika XIII., ki je umrl pri 41 letih. Ker je bil novi kralj premlad (trop jeune), da bi vladal, je glavne odločitve do njegovega kronanja sprejemala njegova mama, kraljica Ana Avstrijska.
Od kod ime Sončni kralj?
Dvorni balet je dosegel vrhunec ravno med vladanjem Ludvika XIV., ki je zelo rad plesal balet. Tudi njegov oče naj bi bil dober baletni plesalec (le danseur de ballet). Ime Sončni kralj si je nadel še v najstniških letih, ko je v eni izmed baletnih predstav imel glavno vlogo sonca.
Priležnica mu je rodila več otrok kot žena
Ludvik XIV. je bil poročen z Marijo Terezo, hčerko španskega kralja Filipa IV., vendar ljubezni med njima ni bilo, saj je šlo za dogovorjeno poroko (le mariage). Marija Tereza naj bi bila Ludviku XIV. intelektualno nedorasla, zbirala je palčke za svoj vrt, ni se naučila francoščine, pa tudi plesati ni znala, kar je bilo za kralja zelo pomembno, saj se je sam ukvarjal z baletom (le ballet). Z Marijo Terezo sta imela šest otrok, le eden pa je doživel več kot pet let. Kralj je imel veliko priležnic (ena mu je rodila celo sedem otrok), večino nezakonskih otrok pa je tudi priznal za svoje.
Verjel je, da je neposredni predstavnik boga
Več kot dve desetletji je trajalo, da sta kralj Ludvik XIII. in njegova žena dobila svojega prvega otroka (l’enfant). Olajšana in hvaležna sta Ludvika XIV. krstila kot »Louis-Dieudonné«, kar pomeni »božji dar«. Njegov krstni boter (la parrain) je bil prepričan, da so kralji božji izbranci, kar je v Ludviku XIV. še bolj utrdilo prepričanje, da je predstavnik boga in da je vsaka neposlušnost njegovim odločitvam grešna.
Država, to sem jaz
Kralj je močno spodbujal vero v svoj polbožanski položaj in ob gradnji palače (le palais) v Versaillesu, kjer je živelo kar 6000 ljudi, se je Ludvikova moč zelo okrepila. Kralj je posegal v oblačenje (l’habillage) ljudi in vedenje (le comportement), ki je bilo strogo predpisano. Njegova moč je postala absolutna in države si ni več delil z vrhovnim sodiščem ali plemstvom, kar potrjujejo tudi njegove slavne besede »L’etat, c’est moi«, ki pomenijo »Država, to sem jaz«.
Tečaj francoščine je odlična priložnost, da se seznanite tudi z znamenitimi francoskimi osebnostmi, ki so pomembno vplivale na razvoj francoske zgodovine.