Kot o vsakem mestu s tako dolgo zgodovino, kot jo ima Pariz, tudi o francoski prestolnici kroži kar nekaj urbanih legend (la légende). Si upate odkriti temačne skrivnosti Pariza? Tečaj francoščine je dobra priložnost, da spoznate francosko zgodovino in zanimivosti o francoskih mestih.
Skrivno stanovanje v Eifflovem stolpu
Sicer ne tako temačna in vsekakor ne legenda pa je zanimivost, ki jo skriva Eifflov stolp (La Tour Eiffel). V njem se namreč skriva stanovanje (l’appartement), ki si ga je povsem na vrhu zgradil Gustave Eiffel, inženir in kostruktor znamenitega stolpa. Stanovanje so leta 2015 odprli tudi za obiskovalce (les visiteurs), ogledajo pa si ga lahko le tisti, ki se povzpnejo povsem do zgornjih nadstropij stolpa.
Hudičeva vrata v notredamski katedrali
O notredamski katedrali, natančneje o njenih stranskih vratih (la porte), kroži temačna legenda, saj naj bi bila ta hudičevo delo. Ko je bil v 13. stoletju nadarjen kovač Biscornet izbran, da naredi vrata katedrale, naj bi si namreč poiskal hudičevo pomoč (l’aide), saj se je prestrašil, da sam ne bo kos tako odgovorni nalogi, zaradi slabega rezultata pa bi lahko izgubil ugled (la réputation). Kovač je nalogo opravil izjemno hitro (rapidement), vrata pa so osupnila vse Parižane, ki do tedaj česa takšega še niso videli. Kmalu so začele krožiti govorice (la rumeur), da je Biscornet svojo dušo prodal hudiču v zameno za pomoč, saj ljudje niso verjeli, da je človek zmožen ustvariti takšno mojstrovino (le chef-d’œuvre). Govorice so podkrepili še duhovniki, ki na dan otvoritve vrat nikakor niso mogli odpreti, vse dokler jih niso blagoslovili.
Podzemne grobnice
Pod Parizom se vijejo kilometri predorov (le tunnel), del teh pa je odprt tudi za javnost. Gre za znamenite katakombe (Les catacombes de Paris) – grobišče 20 metrov pod zemljo. Ob koncu 18. stoletja so namreč zaradi prevelikega števila umrlih in možnosti okužbe z boleznimi posmrtne ostanke ljudi iz grobov prestavili (déplacer) v podzemne hodnike kamnolomov pod mestom. Ocenjujejo, da je danes v teh podzemnih grobnicah (la tombe) šest milijonov okostij.
Legenda, ki je navdihnila zgodbo Fantom iz opere
Fantom iz opere je roman, ki velja za klasiko francoske literature (la littérature), s srhljivo zgodbo o človeku z masko, ki straši v operni hiši. Pripoved o fantomu iz opere naj bi navdihnila legenda s konca 19. stoletja, ko sta se na glasbenem konservatoriju zaljubila mlad pianist (le pianiste) in balerina (la danseuse de ballet). Njuno načrtovanje poroke (le mariage) in skupno prihodnost je uničil požar (l’incendie), ki je ubil pianistovo zaročenko, pianista Ernesta pa zelo poškodoval, predvsem po obrazu. Ernest naj bi zapustil svoje stanovanje in se zatekel v podzemni hodnik operne hiše (l’opéra) ter se posvečal le glasbi. Tam naj bi ostal do konca življenja, saj se ni želel srečati s prebivalci mesta, ki bi ga zaradi iznakaženosti gledali kot pošast (le monstre).
Tečaj francoščine v Linguli bo poskrbel, da vam bo naslednji potep po Parizu odprl še več možnosti za pogovor v francoščini.