Tečaj francoščine je priložnost za pogovor o številnih zanimivih temah, med katerimi je tudi znanost. Francija je dežela, ki je s svojimi znanstvenimi dosežki močno pripomogla k številnim novim odkritjem. Predstavljamo pet izjemnih francoskih znanstvenikov, ki so s svojim revolucionarnim znanstvenim delovanjem spremenili svet.

Blaise Pascal – od razmišljanja do verjetnostnega računa

Pascalove Misli (Les Pensées) so zelo slavno delo, verjetno pa malokdo ve, da je bil Pascal poleg misleca tudi zelo nadarjen matematik. Komaj šestnajstleten je Blaise Pascal (1623–1662) napisal izvrstno geometrijsko razpravo (le traité de géométrie), pri osemnajstih je izumil in sestavil računski stroj, s katerim je očetu v javni upravi pomagal pri obsežni reorganizaciji davčnega sistema, kasneje pa je bil znan tudi po verjetnostnem računu (le calcul des probabilités). Povsem možno je, da bi s pomočjo svojega velikega talenta prišel še do številnih drugih pomembnih matematičnih odkritij, če mu tega ne bi preprečevali šibko zdravje in ukvarjanje s teologijo.

Louis Pasteur – od raziskovanje imunosti do pasterizacije

Da lahko danes skoraj brez tveganja za razne bolezni potujemo po tujih deželah, se moramo zahvaliti Louisu Pasteurju (1822–1895). Ta pomembni francoski mikrobiolog je namreč že v zgodnjem 19. stoletju s preučevanjem imunosti (l’immunité) kokoši odkril osnove cepljenja (la vaccination). Pasteur je tudi prvi razvil cepivo proti virusu stekline (le virus de rage), pri tem pa je bil neustrašen; da bi dobil primeren vzorec, je nekoč menda iz čeljusti steklega psa s cevko kar sam posesal nekaj kapljic okužene sline! Za Pasteurjem je poleg številnih odkritij ostala tudi beseda pasterizacija, ki pomeni toplotno obdelavo živila, da se v njem zmanjša število škodljivih mikroorganizmom.

Marie Curie – Nobelova nagrada za fiziko in kemijo

Pravo ime Marie Curie (1867–1934) je Marya Skłodowska, rodila pa se je v Varšavi, od koder se je zaradi študija kmalu preselila v Francijo. Z možem Pierrom sta kot prva raziskovala radioaktivnost (la radioactivité), Marie pa je tudi prva ženska, ki je za svoja odkritja prejela Nobelovo nagrado (le Prix Nobel) (najprej za fiziko, potem za kemijo) in je edina na svetu, ki je nagrado prejela za obe področji. Zaradi svojega dela je nazadnje zbolela za levkemijo, močno radioaktivni pa so tudi vsi predmeti, ki so ostali za njo; še celo njene kuharske knjige so danes zaradi škodljivega sevanja spravljene v svinčenih škatlah (les boîtes de plomb).

Antoine-Laurent de Lavoisier – avtor zakona o ohranitvi mase

Zakon o ohranitvi mase, o katerem v srednji šoli tolikokrat slišimo pri kemiji (la chimie), je Lavoisierjevo odkritje. Prav tako je ta pomembni francoski kemik (1743–1794) odkril kemijski element kisik (l’oxygène), ki ga imamo danes po njegovi zaslugi za nekaj povsem samoumevnega, in predvidel izum silikona (la silicone). Kljub temu ga je med francosko revolucijo zaradi političnega udejstvovanja doletela prezgodnja smrt na giljotini. Ironija usode je, da je vlada že pol leta kasneje priznala, da je bil kemik obsojen po krivem.

André-Marie Ampère – osnovna enota električnega toka

Vam priimek Ampère zveni znano? Danes se po tem fiziku, kemiku, matematiku in filozofu imenuje osnovna enota električnega toka (le courant électrique) – amper. Njegov učitelj v mladosti je bil sam Jean-Jacques Rousseau, s katerim je imel Ampère (1775–1836) tudi ljubezensko zvezo. Matematike (les mathématiques) se je naučil čisto sam, zaprt v očetovi knjižnici, njegova poznejša odkritja o obnašanju in medsebojnem delovanju kovinskih žic pa so postavila temelje elektrodinamiki (l’électrodynamique).

Tečaj francoščine je odlična priložnost, da se seznanite še z drugimi znamenitimi francoskimi osebnostmi, ki so pomembno prispevale k razvoju francoske kulture, znanosti in umetnosti.