Tečaj francoščine je odlična priložnost za pogovor o francoskih praznikih. Francoska kultura se močno izraža v nacionalnih praznovanjih (les fêtes civiles légales), ki potekajo v spomin na različne pomembne dogodke iz francoske zgodovine.
Rože 1. maja so …
… šmarnice (les muguets). Veljajo za simbol sreče, tradicionalno pa jih podarjajo za praznik dela (la fête du travail); takrat jih lahko v cvetličarnah dobimo kar zastonj. 1. maj (1er mai) ima za Francoze, ki veljajo za narod, kjer so sindikati in delavska združenja precej vplivna, še večji pomen kot pri nas. V večjih mestih potekajo sindikalni sprevodi po ulicah, tradicionalno pa politiki k spomeniku Ivane Orleanske (Jeanne d’Arc) slovesno prinašajo cvetne vence.
Spomin na konec okupacije
Konec 2. svetovne vojne (la Deuxième guerre mondiale), ki so ga Francozi dočakali 8. maja (8 mai) 1945, je bil v Franciji še toliko srečnejši dogodek, ker je hkrati pomenil tudi konec nacistične okupacije. Na ta pomembni praznik (Francozi mu pravijo kar »praznik zmage« (la fête de la victoire)) se odvijajo različne slovesnosti. Zanimivo je, da po odločbi Charlesa de Gaulla od leta 1959 pa vse do leta 1981 ni bil dela prost dan.
Fête nationale française – najpomembnejši civilni praznik
14. julij (14 juillet) je najpomembnejši francoski praznik, ker je hkrati praznik federacije (la fête de la fédération), na isti dan pa se praznuje tudi padec Bastilje (la prise de la bastille), zloglasnega zapora v času francoske revolucije leta 1790. V Parizu čez dan potekajo vojaški sprevodi po Elizejskih poljanah (les Champs Elysées), zvečer pa sledijo proslave s plesom in ognjemeti, dogodek pa privabi tudi veliko število turistov.
Dan premirja
Ker je bila Francija pomembna udeleženka tudi v 1. svetovni vojni (la Première guerre mondiale), je za Francoze nadvse pomemben datum tudi 11. november (11 novembre), dan, ko je bilo leta 1918 sklenjeno premirje (l’armistice) z Nemčijo. Na ta praznik slovesnosti ponavadi potekajo ob številnih spomenikih žrtvam in padlim borcem prve svetovne vojne, ki jih je bilo med letoma 1918 in 1926 zgrajenih kar 36.000.
Novoletno slavje
Francozi kot večina sveta praznujejo tudi novo leto (le Nouvel an), v nasprotju z ostalimi prazniki pa je ta namenjen družini in prijateljem. Ponavadi v novoletnem času z darilci (les étrennes) obdarujejo pismonoše, hišnike in gasilce, trgovci pa drobne pozornosti namenijo svojim najzvestejšim strankam. V skladu s tradicijo, ki jo poznamo tudi pri nas, se točno opolnoči odpre šampanjec, bližnjim pa voščimo srečno novo leto oziroma v francoščini »Bonne année!«. Preberite več o poljubljanju pod omelo.
Na tečaju francoščine se boste pogovarjali tudi o drugih navadah in praznovanjih v Franciji.