Francoščina je z 220 milijoni govorcev po svetu bolj razširjena, kot si marsikdo predstavlja. Od tega le 40 odstotkov francoskih govorcev prihaja iz Evrope, 36 odstotkov pa je prebivalcev podsaharske Afrike.
Francoščina je bila nekoč znana kot jezik plemstva in diplomacije, danes pa jo večkrat omenjamo kot jezik šansonov, mode, kulinarike in še česa. Za vas smo izbrskali nekaj zanimivih dejstev, ki jih morda še niste poznali.
Prvi jezik »pod nadzorom«
Francoščina je bila prvi jezik, za katerega je skrbela neka ustanova. To je bila Francoska akademija ali Académie française, ki je bila ustanovljena leta 1635, njena naloga pa je bila, da ohranja jezik in oblikuje jezikovno politiko.
Akademija je aktivna še danes, med drugim pa skrbi za to, da v francoščino ne prihaja preveč tujih besed. Nekateri izmed njenih posegov so na primer bili:
- da je za angleške besede, kot so software, packet-boat in riding-coat, našla zamenjave logiciel, paquebot in redingote,
- prepovedati pa naj bi tudi želela (čeprav neuspešno) besede, kot so blog, hashtag, parking, email in weekend.
Francoščina nastala na podlagi pariškega narečja
Francoščino, kot jo poznamo danes, lahko imenujemo standardna francoščina. Takšna francoščina ni bila vedno glavni jezik, ki so ga govorili v Franciji, nastala je na podlagi izgovarjave in besedišča, ki sta se uporabljala na območju Pariza.
Skozi stoletja javnega izobraževanja, delovanja akademije in vloge medijev je nastal jezik, ki ga danes pojmujemo kot francoščino, čeprav še vedno obstajajo tudi številna francoska narečja.
Francoščina v slovenščini
Da je francoščina na splošno vpliven jezik, dokazuje dejstvo, da je del svojega besedišča prispevala marsikateremu jeziku.
- Izrazi, kot so déjà vu, femme fatale ali film noir, se med drugim uporabljajo tudi v slovenskem jeziku,
- prevzeli pa smo tudi precej drugih francoskih besed, kot so afera, ansambel, bife, bonbon, bonton, garsonjera, kamion, pomfrit in žur.
- Kot zanimivost lahko povemo še, da iz francoskega crétin izhaja tudi beseda kreten, ki je prvotno pomenila kristjana, potem pa je v rabo prešla v pomenu preprostega človeka.
Tretjina angleških besed izvira iz francoščine
Še več francoskih besed kot Slovenci pa vsak dan uporabljajo angleško govoreči. Kar tretjina angleških besed je namreč francoskega izvora:
- samo za vzorec naštejmo pedigree, surf, view, strive, challenge, pride, staunch in war.
Francoščina ima bogato in zanimivo zgodovino, o kateri se pogovarjamo tudi na tečaju francoščine v Linguli. Če bi se tega romantičnega jezika radi naučili in o njem izvedeli še več, vas vabimo, da se nam pridružite. Vas zanima še več drobnih zanimivostih v francoščini?