Francoščina je poleg nemščine, italijanščine in retoromanščine eden izmed štirih uradnih jezikov Švice. Vendar pa se je v Švici razvilo posebno narečje francoščine, ki mu pravimo švicarska francoščina (francosko: suisse romand) in ni enako francoščini, ki jo govorijo prebivalci Francije.

Poznate Romandijo?

Švicarsko francoščino govorijo prebivalci kantonov v zahodni Švici, ki je znana tudi kot Romandija. Štirje od skupno 26 kantonov so popolnoma francosko govoreči (Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura), v treh kantonih pa poleg francoščine govorijo še en jezik (Fribourg, Valais, Bern). Švicarska in standardna francoščina se ne razlikujeta več tako zelo, kot sta se takrat, ko so bila v Romandiji še živa starejša narečja, vendar pa med njima še vedno obstajajo manjše razlike, ki jih je dobro poznati.

Vpliv nemščine in prevzemanje angleških besed

Tako kot v Franciji ne govorijo vsi prebivalci enake francoščine, se tudi švicarska francoščina razlikuje: v nekaterih primerih od kantona do kantona, v drugih primerih že od vasi do vasi. Vseeno pa obstajajo značilnosti, ki so skupne vsem kantonom in po katerih se jezik razlikuje od standardne francoščine.

V besedišču švicarske francoščine se mnogokrat poznata vpliv nemščine, ki jo govori največji delež prebivalcev Švice, ter vpliv angleščine. Pospravljati se v standardni francoščini na primer reče faire le ménage, v švicarski pa poutzer, kar prihaja iz nemškega putzen. Tudi mutr in vater, ki ju Švicarji uporabljajo namesto mère in père (mati in oče), prihajata iz nemških besed Mutter in Vater.

Švicarska francoščina se od standardne razlikuje tudi po tem, da je bolj dovzetna za angleške besede, ki jih raje prevzame kot standardna francoščina. Angleško navdahnjeni sta na primer tea-room, ki se v francoščini glasi salon du thé (čajni salon), ter boiler, ki ga Francozi imenujejo chauffe-eau (bojler).

Razlike med švicarsko in standardno francoščino

Med švicarsko in standardno francoščino so najbolj očitne razlike v poimenovanju nekaterih številk in obrokov hrane. Švicarji števili sedemdeset in devetdeset imenujejo septante in nonante, medtem ko ju Francozi sestavijo iz števil šestdeset plus deset (soixante-dix) ter štiri krat dvajset plus deset (quatre-vingt-dix).

Tudi s poimenovanjem obrokov se lahko zaplete, če ne poznate razlike. V Franciji se obroki imenujejo petit déjeuner (zajtrk), déjeuner (kosilo) in dîner (večerja), v švicarski francoščini pa je déjeuner zajtrk, dîner kosilo in souper večerja.

Seveda je zanimivosti o francoščini še veliko, spoznate pa jih lahko na tečajih francoskega jezika, kjer boste poleg jezika odkrivali tudi francosko kulturo in običaje.