Ste kdaj sanjarili o šolanju v Franciji, kjer bi za malico jedli francoske rogljiče, za domače branje brali stripe o Asterixu in Obelixu, skozi okno opazovali Eifflov stolp in se pogovarjali v čudovito zveneči francoščini? Učenje francoščine je res lahko zabavno, ampak ali so tudi francoske šole?
Šola je laična, brezplačna in obvezna
Francoske šole so od 19. stoletja obvezne, brezplačne in laične (obligatoire, gratuite et laïque). Izobraževanje v Franciji je obvezno za otroke od 6 do 16 let, javno šolanje je brezplačno in izključuje religijske simbole (le symbole religieux) ali odkrito izražanje verske izpovedi. Večina šol ima pred zgradbo napisan moto Francije in francoske revolucije »svoboda, enakost, bratstvo« (liberté, égalité, fraternité).
Vrtec ali varuška?
V francoski izobraževalni sistem (le système éducatif) otroci lahko vstopijo pri dveh mesecih:
- Do drugega leta so otroci v jaslih (crèche).
- Od drugega do šestega leta pa lahko obiskujejo vrtec ali école maternelle. V vrtcih ni veliko prostih mest, poleg tega porodniški dopust (le congé maternité) traja le 16 tednov, zato otroke v Franciji zelo pogosto varujejo varuške.
- V Franciji je osnovna šola razdeljena v dva dela, in sicer otroci obiskujejo école primaire od šestega do 11. leta, od 11. do 15. leta pa collège. Ob koncu collègea učenci opravljajo preverjanje, imenovano brevet, ki je podobno nacionalnemu preverjanju znanja v Sloveniji.
V Franciji razrede odštevajo
Srednja šola ali lycée traja tri leta. V Franciji razrede od šestega naprej odštevajo, torej collège začnejo s šestim razredom in končajo v tretjem razredu. Srednjo šolo začnejo z drugim letnikom (seconde), nato napredujejo v prvi (première) in končajo z zadnjim letnikom, ki ga imenujejo terminale. Podobno kot v Sloveniji imajo ob koncu srednje šole preverjanje, ki se imenuje baccalauréat ali bac. Nato se lahko vpišejo na univerzo ali v dve leti pripravljalnih ur, ki omogočajo vpis v prestižne šole, ki se imenujejo grande école.
Na univerzo so sprejeti vsi
Pred vpisom na univerzo francoski dijaki niso na trnih tako kot dijaki v Sloveniji zaradi skrbi, ali bodo sprejeti na želeni študij, saj so na javne univerze (l’université publique) sprejeti vsi, ki so opravili bac. Povsem nasprotno velja za tiste, ki želijo študirati na grande école, to so namreč prestižne univerze, katerih diplomo ima večina pomembnih francoskih politikov, poslovnežev in znanstvenikov. V te ustanove je sprejeta le peščica študentov in preverjanja so zelo zahtevna, zato morajo dijaki naprej obiskovati pripravljalni program classe préparatoire aux grandes écoles ali prépa.
Bi za učenje francoščine žrtvovali svoj sobotni spanec?
Res je, nekatere šole v Franciji imajo pouk tudi ob sobotah zjutraj, a so srede običajno pouka prosti dnevi. Šolski dan pa je precej daljši kot v Sloveniji, saj traja od približno osme ure zjutraj do šestnajste ure, odmori za kosilo pa trajajo uro ali celo dve. Šolsko leto se začne (la rentrée) septembra, konča pa v začetku julija, približno vsaka dva meseca pa si francoski učenci lahko privoščijo približno dva tedna počitnic.
Bi bili zadovoljni z oceno 20?
Tudi ocene (la note) so drugačne. Če učenec v Franciji dobi oceno pet, bo v nasprotju s slovenskim učencem precej razočaran, saj imajo ocenjevalni sistem od 1 do 20, pri čemer je pozitivna ocena od 10 naprej (vključno z 10).
Učenje francoščine lahko popestrimo tudi z zanimivimi temami, povezanimi s francosko kulturo.