Francija je še danes eden izmed svetovno pomembnih centrov kulturnega ustvarjanja

Njene muzeje in galerije vsako leto obišče 50 milijonov turistov, ki so pripravljeni na vstop čakati tudi dolge ure.

• Najznamenitejši francoski muzeji se nahajajo v Parizu:
  Musée du Louvre (tu je na ogled postavljena Mona Liza),
  Musée d’Orsay (z največjo zbirko impresionistov)
  in Centre Georges Pompidou (za ljubitelje moderne in sodobne umetnosti).
  A ne zaletite se preveč, bogate in včasih že kar nepregledne zbirke vas lahko dodobra izčrpajo.

• Francija je vsaj dvakrat v zgodovini z uveljavitvijo povsem novih slikarskih slogov učila vihteti čopič ves svet. V drugi polovici 19. st. je bil to impresionizem (Claude Monet, Édouard Manet, Edgar Degas, Auguste Renoir, Paul Cézanne, Paul Gauguin, Toulouse-Lautrec) in na začetku20. st. kubizem (Georges Braque in v Parizu živeči španski slikar Pablo Picasso). Pomembno mesto v likovni umetnosti pa zaseda tudi dadaist in surrealist Marcel Duchamp, ki je leta 1917 drzno razstavil običajno straniščno školjko, jo imenoval Fontana, razglasil za umetnost in popolnoma šokiral javnost.

• Najslavnejša slika na svetu Mona Liza, ki visi v Louvru, sploh ni francoska, saj jo je naslikal italijanski renesančni umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci.

• Malokdo ve, da je gotska arhitektura, ki so jo povzeli po vsej Evropi, po svojem izvoru francoska.

• In kdo ne pozna ikone moderne Francije – Eifflovega stolpa (1889), danes najbolj obiskanega francoskega spomenika?!

• Francozi so narod, ki se lahko pohvali z največ Nobelovimi nagrajenci za književnost (nazadnje jo je leta 2008 prejel avtor Le Clézio). Tudi sicer so v zgodovini večkrat orali ledino tako na področju literature kot filozofije. Za največjega francoskega avtorja vseh časov so razglasili Victorja Hugoja (Notredamski zvonar), za komediografa Molièra (Skopuh), oče svetovne moderne filozofije je René Descartes z vsem znanim stavkom »Mislim, torej sem«, v 20. st. pa je temelje svetovne filozofije zatresel tudi eksistencialist Jean-Paul Sartre. Seveda je na svetovno literaturo vplivala še kopica drugih literatov, med njimi Émile Zola, Marcel Proust, Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Stéphane Mallarmé, Antoine de Saint Exupéry …

• Francija je rojstna dežela šansona (chanson), popevke, kjer je v ospredju predvsem besedilo pesmi. Tematika šansonov je zelo raznolika, od politične, komične, ljubezenske, satirične … Med najslavnejše šansonjerje sodijo: Édith Piaf, Belgijec Jacques Brel in Serge Gainsbourg.

• V Franciji se je začela filmska zgodovina. Brata Lumière sta leta 1895 posnela in predvajala prvi film na svetu. Canski filmski festival vsako leto gosti največje zvezde. Poleg znamenitih del francoskih režiserjev Jean-Luca Godarda, Françoisa Truffauta in Luca Bessona pa sta v zadnjih letih največ pozornosti v tujini pritegnila filma Amélie in La Vie en Rose.

Na tečajih francoščine v Linguli se ne bomo posvečali le utrjevanju slovnice in besedišča, temveč vam bomo na zanimiv način približali tudi francoske običaje, tradicijo in kulturo.